Košarkarski koši so mi od nekdaj zelo blizu

Ko sem bil še otrok sem prav spomnim, da so bili na našem dvorišču postavljeni tisti klasični košarkarski koši. Saj več, tista nostalgična lesena tabla, na njej pa preprost obroč, ki so ga po navadi postavili na kakšno garažo ali nizek napušč. A tista tabla je bila meni prav nekaj posebnega. Vsako popoldne sem na dvorišču preživel kar nekaj časa in metal tisto staro žogo, ki je bila starejša od mene. A na ta način sem se nekako tudi zaljubil v košarko, saj je to zame še danes zelo ljub šport.

Danes, ko pa živim na svojem, včasih prav pogrešam tisti košarkarski koš na domačem dvorišču. Zato sem se pred kratkim tudi odločil, da se odpravim v kakšno športno trgovino in si ogledam, kakšni košarkarski koši so kaj na voljo. Sprva sem se iskreno tja odpravil bolj zaradi radovednosti, kot z namenom, da bi kakšnega dejansko kupil. A ko sem videl vse tiste table, obroče in koše, sem se kar naenkrat odločil, da to pač moram imeti doma, saj so se mi povrnili vsi tisti nostalgični spomini iz otroštva. 

Zato sem enega res kupil in ga odpeljal domov. Tedaj sem imel sicer nekaj preglavic, saj nisem našel primernega mesta, kamor bi sedli košarkarski koši, a sem tudi to hitro razrešil. Tako imam danes zunaj, na lastnem dvorišču prijeten koš, na katerega lahko kdaj malo mečem, če mi to ravno sede. Tako sem lahko tudi malo popravil svoj met, kar mi je prišlo še kako prav pri rekreacijskih tekmah, ki jih igramo s prijatelji. Doma sem lahko tako dobesedno malo vadil in mi je šlo nato veliko bolje, ko smo igrali s prijatelji. 

Poleg same praktičnosti, torej da malo mečem ob prostem času, pa mi je ta koš všeč že zaradi same nostalgičnosti, saj sem ob pogledu nanj vedno spomnim na tisti koš na domačem dvorišču.